Iztok Mlakar Štefana in Bertolin Lyrics

Bertulin je bil, strašen temperament
E7 a
zarad njega su babe ku bi se reklo, padavale v žveniment
d a
ma njega ni brigala nobena pupa ne gospa,
E a
samo ljepa Štefana mu pr srci je bla.

Tisto ljeto na jesen, jo ulih mislu je vzet,
ma pršla je vojska an Bertolin ni blo druge, je mogu jet
se je Štefana prdušala, da mu ostala bo zvjesta
an ko bo pršu nazaj bo njegova nevjesta

F G a E
Ma Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
E7 A E A
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
A E
"Moja Štefana, življenje al smrt,
E7 A
ti si za mene tko ku rajski vrt,
d G A
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
E A E A
bla soj cajt si moja več moja na boš!"

Bertolin, je pisal Štefani vsak dan,
ma uona pej njemi, zmeram manj an manj
ga je genjala čakat an jo drugi je vzel,
ka Bartolin se je vrnu, je ulih na uohcet pršou
se je usjedu za mizo, an je gledu Štefano,
kejšen druh bi uscamu, jo zamirjou s putano
kejšen druh bi na uohceti nardu kažin,
eja kejšen druh, samo ne Bartolin!
Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
"Moja Štefana, življenje al smrt,
ti si za mene tko ku rajski vrt,
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
bla soj cajt si moja več moja na boš!"

Je od takrat je pasalo eee je že dosti let,
od takrat že sto krat se obrnu je svjet
so šle va šul oštija dvje tri države,
ma ni ugasnu uogen te ljubezni taprave
jeumrla Štefana an je umorv Bartolin
ma ostal je en ljep an ko bi se reklo žlahten spomin
tudi soj cajt ljudje so zajubljeni bli
ma to ble so ljubezni ku zdej jih več ni

Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
"Moja Štefana, življenje al smrt,
ti si za mene tko ku rajski vrt,
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
bla soj cajt si moja več moja na boš!"