Ali En Krpan je Krpan Lyrics

(Od vseh zgodb, slovenskih, pa imam najraje tisto o Martinu Krpanu)

V starih časih, v vasi Vrh po imenu, živel je mož z imenom Krpan.
Do dela mu ni blo, a nosil je od morja, lahko bi rekli, da je švercal, na svojem konju sol.
Nekoč, ko pozimi mraz je sekal v kosti, Krpan je šel s Kobilco, otovorjeno s soljo,
po ozki majhni gazi, ker cest takrat ni blo, iz Trsta proti domu, na vrh Sveto Trojico.
Nasprot' mu pripelje prelep cesarski voz, na vozu cesar Janez, ki se mu povesi nos,
ko vidi Krpana nesti konja stran s poti, se zadere kočijašu: »Daj se no ustavi!«
Barne ga po imenu in od kje prihaja vpraša, nato ga še zanima, kaj s seboj prevaža...
Ta mu odgovori: »Le bruse zavite v slamo...«, cesar si zapomne in že drvi v daljavo.
Mine eno leto in še kakšen dan, Krpan pa non-stop šverca, Krpan je Krpan...
Na Dunaju pa človek pravi velikan Brdavs po imenu kmalu rata znan,
krvoločna zverina neusmiljenega srca, vsakogar je ubil, s komer se je bojeval.
Cesar mozga, tuhta, kaj naj naredi, saj pobil mu je gospodo, jo požrl do kosti,
se spomne kočijaš, na vrlega Krpana, brž letijo ponj, pri njem pa cela drama,
15 policajev, razbacanih modelov, mu težijo ful, ker je švercal sol čez mejo.
On je pisano pogledal in pograbu kmeta, zamahnu z njim okrog in po tleh je četa,
sel je vedel, ko je videl sceno razmetano, da je prišel k modelu Martinu Krpanu.

Spisal Fran Levstik, pop-prepeva Ali En,
kakšna verzija je nova, pa ne ve noben.
Se Martin spedena fino, lepa obleka za živino, prvič gre na Dunaj in zelo se mu mudi.
Na Dunaju novica, sin cesarjev je umrl, velikan mu je u fajtu glavo stran odbil,
cesar poje, joka inu tarna, ko se mal pomiri, je na vrsti orožarna,
Krpan študira meče, oklepe in čelade, a vse kar prime v roko, vse se mu zdrobi.
Stopi v prvo kovačijo, vzame v roke težko kladivo, cesar se nasmiha, z velikanom šale ni,
cesarica je nesrečna, lipco je dol podrl, škodoželjno se nasmiha, ko b'ga vsaj Brdavs ubil.

Prideta na polje in sežeta v roke, Krpan roko stisne, Brdavs pa zobe,
kri mu udari izza nohtov, si misli kmet je kmet, res je močna žival, a štet ne zna do pet.
Oba letita tko, vsak na svojo stran - Brdavs leži na tleh, konec dvoboja je znan,
Krpan je junak, Krpan je heroj, on vzel Brdavsu je glavo, on je narodni heroj.
Srečno hodi, pravi cesar, minister Gregor, pa nič.