Sonce so mi rekli takrat vstane,
ko dan odpre mu vrata na stežaj.
In takrat, če prej ne, te zadane,
da tukaj nismo večno in za vekomaj.
Danes si potegnil polno srečko,
vrni jo v boben, ne vnovči je,
glej naprej nas žene hrepenenje,
kaj ti še sploh ostane, če še to umre.

9, 7, 3 in sladke sanje,
da možakar z brado čuje nad teboj,
po stopnicah k vrhu te čas ujame,
naenkrat ne veš več kam bi sam s seboj.

S kom bi srečo delil,
če jo zase obdržim, mi jo čas ukrade.
S kom bi srečo delil.
za vse jo je dovolj in še ostane.

Pri desetih otrok verjame v sanje,
pri petnajstih postane sam svoj bog,
pri osemnajstih heroj za odlikovanje,
pri devetnajstih spravlja starše v jok.

Pri dvajsetih je življenje trampolin,
trideseta - oko jih ne ujame,
štirideseta in petdeseta en sam kažin,

šele pri šestdesetih človek sapo zajame.

Zato z nekom moraš srečo delit,
če jo zase obdržiš, ti jo čas ukrade.
Z nekom moraš srečo delit,
za vse jo je dovolj in še ostane.

See also:
JustSomeLyrics
119
119.26
Disbelief Beetween Red Lines Lyrics
Olavi Uusivirta 6:06 Lyrics